Sklad Alfi se umika iz naložbe v slovenske paradižnike

Skupina lastnikov prekmurskega podjetja Paradajz, znanega po paradižnikih znamke Lušt, je pri varuhu konkurence priglasila prevzem deleža družbe zasebnega kapitala Alfi. Ta se namreč po približno šestih letih od vstopa v lastništvo v skladu s svojo strategijo umika iz naložbe.

V skupini obstoječih lastnikov, ki prevzemajo Alfijev 23,4-odstotni delež, sta direktorja podjetja Paradajz Martin Žigo in Kristjan Magdič, ki imata v lasti vsak po 1,5 odstotka delnic. Po 15,7 odstotka imata podjetji Cuber v lasti Žiga in Frontal v lasti Magdiča; direktorja tako obvladujeta vsak po 17,3 odstotka delnic Paradajza. Šentjernejsko podjetje Kremen, ki se ukvarja s proizvodnjo kremenovih surovin, ter investicijsko podjetje Trebia Invest iz Ljubljane imata vsako po 11,7 odstotka.

Kremen je v večinski lasti družbe MS Invest Matjaža Satlerja, enega najbogatejših Slovencev. Ta je v lastništvo Paradajza skupaj s Trebio, ki jo obvladuje družina podjetnika Aleša Okorna, znanega kot nekdanjega predsednika uprave Aktive Invest, vstopil že leta 2011.

Prevzemniki imajo že sedaj v lasti večinski, 57,2-odstotni delež, medtem ko je 19,5 odstotka delnic v lasti podjetja Paradajz.

Magdič je za Forbes Slovenija pojasnil, da gre za pričakovan umik Alfija iz naložbe, “drugi solastniki pa smo se odločili, da delež odkupimo nazaj”. Prevzemniki so nakup deleža priglasili agenciji za varstvo konkurence (AVK) 21. julija.

Najmanj stresno za ljudi in posel

Alfijev delež v Paradajzu je leta 2020 kupil takratni sklad Generali Investments GP1 & Generali Growth Equity Fund, ki se je vmes preselil k drugemu upravljavcu in se preimenoval v Alfi PE GEF GP & Alfi PE Growth Equity. Kot smo pisali, je lani družba začela preverjati, koliko bi lahko iztržila za svoj delež.

Pri Alfiju so se za prodajo deleža odločili, ker je to del njihove strategije. “Smo sklad zasebnega kapitala, ki ima obdobje investiranja, upravljanja in izstopa iz naložb. To je običajno v roku 5-10 let od vstopa v naložbo. Ker se je naložbeno obdobje izteklo, smo iskali najboljše možnosti in ocenili, da je primeren trenutek za izstop,” je za Forbes Slovenija povedal ustanovitelj in direktor Matjaž Filipič.

“To je tudi najboljše za podjetje, ker gre za partnerje, ki ostajajo v družbi in jo poznajo. Najmanj stresno za ljudi in za posel,” je še dodal.

Z donosom naložbe so zelo zadovoljni. “To je dobra družba, ustvarjajo zelo dobro maržo. So prepoznavna in kvalitetna znamka,” je dejal. Filipič ne navaja donosa te naložbe za Alfi, pravi pa, da v povprečju ustvarijo s posamezno naložbo približno dvakratnik vložka.

Z naložbami do večjih prihodkov

Podjetje iz Turnišča pri Murski Soboti, ki je nastalo leta 2007 in prve paradižnike zasadilo leta 2012, je lani ustvarilo 17,5 milijona evrov prihodkov in nekaj manj kot tri milijone evrov čistega dobička. Letos zaenkrat poslujejo v skladu z načrti, ki so jih zastavili nekje na ravni lanskih rezultatov, je dejal Magdič, podrobnejših številk letošnjega poslovanja pa ni navajal.

Ti kazalniki so se precej okrepili od Alfijevega vstopa v lastništvo. Leta 2018 je Paradajz ustvaril dobrih osem milijonov evrov prihodkov, torej so v sedmih letih do lani prodajo več kot podvojili. Podjetje je v zadnjih letih izvedlo več naložb, med njimi gradnjo 3,4 hektarja velikega rastlinjaka v Mali Polani, kjer poteka zimska pridelava paradižnikov.

Največ površin imajo sicer v Renkovcih, kjer rastlinjak obsega devet hektarjev in kjer poteka poletni ciklus pridelave z ogrevanjem na geotermalno energijo. Podjetje na leto pridela okrog pet tisoč ton paradižnikov.